Kitajska gradi vesoljski superračunalnik

Pojem "vesoljska tekma" je dobil nov pomen.

Če je v 60. letih preteklega stoletja pomenila tekmo, kdo bo prvi pustil odtise čevljev na Luni, se nekaj desetletij pozneje vrti okoli tega, kdo bo prvi v vesolje izstrelil infrastrukturo umetne inteligence, tako imenovane vesoljske superračunalnike, piše portal Popular Mechanics.

Zakaj?

Podatkovni centri za umetno inteligenco namreč porabljajo ogromne količine energije in vode, v ozračje pa izpušča veliko toplogrednih plinov.

Tovrstna vesoljska infrastruktura pa bi bila veliko manj potratna. Podatkovni centri bi že v nizki zemljini orbiti z uporabo sončne energije porabili desetkrat manj električne energije.

Zdi se, da v "vesoljski tekmi 2.0" trenutno vodi Kitajska, piše portal.

Nedavno sodelovanje med podjetjem Goušing (Gouxing) Aerospace in raziskovalnim inštitutom Žedžijang (Zhejiang) Lab je v nizko Zemljino orbito izstrelilo 12 satelitov.

To je bila prva računalniška konstelacija v vesolju, katere model umetne inteligence se prevaja v komercialne aplikacije in postavlja temelje za nekaj, kar bi lahko bil dejanski orbitalni superračunalnik.

Medtem si na Inštitutu za računalniško tehnologijo (IKT) Kitajske akademije znanosti v Pekingu raziskovalci prizadevajo za vzpostavitev podatkovnega centra umetne inteligence, ki vključuje 10.000 visokozmogljivih računalniških kartic, v nizki Zemljini orbiti.

Prvi poskusi za izgradnjo vesoljskega superračunalnika segajo v leto 2022, ko je letalsko podjetje Žongke Tjansuan (Zhongke Tiansuan), ki se je rodilo iz IKT, v nizko orbito izstrelilo nadgrajen vesoljski računalnik z visokozmogljivimi čipi.

Satelit je v orbiti stabilen že več kot tisoč dni.

Zagrizena tekma tudi v Silicijevi dolini

Seveda pa tudi konkurenca ne drži križem rok.

Na drugi strani planeta tehnološki mogotci iz Silicijeve doline, kot so Elon Musk, Jeff Bezos in izvršni direktor Googla Sundar Pichai, vlagajo na stotine milijard dolarjev v lastne pobude na področju umetne inteligence v orbiti.

Bezos in njegova ekipa Blue Origin že več kot leto dni razvijata lastno različico podatkovnega središča umetne inteligence.

Musk pričakuje nadgradnjo satelitov Starlink za obdelavo koristnih obremenitev umetne inteligence.

Kar zadeva Pichaia, pa njegov nedavno predstavljeni projekt Suncatcher na satelite namešča mikro stojala s stroji in se bo povečal, če bo poskusno delovanje uspešno.

Potencialno pred njimi pa je zagonsko podjetje Starcloud, ki ga podpira Nvidia.

Z grafičnim procesorjem Nvidia H100, ki je prejšnji mesec poletel mimo Zemljinega ozračja s satelitom Starcloud-1, podjetje ni le izstrelilo 80-gigabajtnega čipa (ki je 100-krat zmogljivejši od katerega koli drugega čipa, ki je bil kdajkoli v vesolju), temveč je bilo sposobno tudi usposobiti veliki jezikovni model (LLM) NanoGPT v vesolju.

NanoGPT, zamisel soustanovitelja OpenAI Andreja Karpathyja, je tako prva umetna inteligenca, ki je bila kdajkoli usposobljena v vesolju.

Starcloud-1 trenutno uporablja Googlov odprti LLM Gemma.

Številni izzivi bi lahko bili premagani do 2030

Razvoj vesoljskih superračunalnikov pa se sooča s številnimi izzivi, ki jih morajo premagati ali vsaj ublažiti, da bo tehnologija lahko uspešno delovala.

Izredno občutljivi računalniški čipi so namreč že ob izstrelitvi raket izpostavljeni močnim vibracijam, v orbiti pa ekstremnim temperaturam in visoko energijskim nabitim delcem (sončnemu vetru).

Kdorkoli bo te izzive uspešno premagal in mu bo uspelo vesoljski superračunalnik ohraniti pri življenju brez prevelikih težav, bi lahko postal vodilni v prihodnosti te tehnologije.

Poznavalci menijo, da bo dejanski superračunalnik v vesolju deloval še pred letom 2030. Vprašanje je le: čigav bo prvi?